Trenutna situacija v Izraelu

Kaj se trenutno dogaja v Izraelu?

Nezadovoljstvo nad življenjskim standardom

Izrael ostaja ena najstabilnejših držav v srednji vzhod , kljub izjemno raznoliki družbi, ki jo zaznamujejo kulturne in politične razlike med sekularnimi in ultraortodoksnimi Judi, Judi bližnjevzhodnega in evropskega porekla ter razcepom med judovsko večino in arabsko palestinsko manjšino. Izraelsko razdrobljeno politično prizorišče vedno ustvarja velike koalicijske vlade, vendar obstaja globoko zakoreninjena zavezanost pravilom parlamentarne demokracije.





Politika v Izraelu ni nikoli dolgočasna in v smeri države so se zgodili pomembni premiki. V zadnjih dveh desetletjih se je Izrael odmaknil od gospodarskega modela, ki so ga zgradili levo usmerjeni ustanovitelji države, k bolj liberalnim politikam z večjo vlogo zasebnega sektorja. Posledično je gospodarstvo napredovalo, vendar se je razlika med najvišjimi in najnižjimi dohodki povečala, življenje mnogih na nižjih stopničkah pa je postalo težje.

Mladi Izraelci si vse težje zagotovijo stabilno zaposlitev in cenovno dostopna stanovanja, medtem ko cene osnovnih dobrin nenehno rastejo. Val od leta 2011 izbruhnili množični protesti , ko je več sto tisoč Izraelcev različnih okolij zahtevalo več socialne pravičnosti in delovnih mest. Obstaja močan občutek negotovosti glede prihodnosti in veliko zamere do političnega razreda kot celote.



Hkrati je prišlo do opaznega političnega premika v desno. Mnogi Izraelci, razočarani nad levičarskimi strankami, so se obrnili k populističnim desničarskim politikom, medtem ko se je odnos do mirovnega procesa s Palestinci zaostril.

01 od 03

Netanyahu začne nov mandat

Na tisoče ljudi na protestih proti naraščajočim življenjskim stroškom 6. avgusta 2011 v Tel Avivu v Izraelu.

Uriel Sinai/Stringer/Getty Images News/Getty Images



Kot je bilo pričakovano, predsednik vlade Benjamin Netanyahu je zmagal na predčasnih parlamentarnih volitvah, ki so potekale 22. januarja. Vendar so Netanjahujevi tradicionalni zavezniki v taboru verske desnice izgubili tla pod nogami. Nasprotno pa so se levosredinske stranke, ki jih podpirajo nihajoči sekularni volivci, odrezale presenetljivo dobro.

Novi kabinet, predstavljen marca, je izpustil stranke, ki zastopajo ortodoksne judovske volivce, ki so bile prvič po letih prisiljene v opozicijo. Na njihovo mesto prihajata nekdanji televizijski novinar Yair Lapid, vodja sredinske stranke Yesh Atid, in novi obraz sekularne nacionalistične desnice Naftali Bennett, vodja stranke Judovski dom.

Netanyahu se sooča s težkimi časi, ko bo zbral svojo raznoliko vlado, da bi podprl kontroverzne proračunske reze, ki so izjemno nepriljubljeni med običajnimi Izraelci, ki težko dohajajo naraščajoče cene. Prisotnost novinca Lapida bo zmanjšala vladni apetit po kakršnih koli vojaških avanturah proti Iranu. Kar zadeva Palestince, ostajajo možnosti za pomemben preboj v novih pogajanjih tako nizke kot doslej.

02 od 03

Regionalna varnost Izraela

Benjamin Netanyahu, predsednik izraelske vlade, nariše rdečo črto na grafiki bombe, medtem ko razpravlja o Iranu med nagovorom Generalni skupščini Združenih narodov 27. septembra 2012 v New Yorku. Mario Tama/Getty Images



Izraelsko regionalno območje ugodja se je z izbruhom virusa močno skrčilo arabska pomlad v začetku leta 2011 vrsta protivladnih uporov v arabskih državah. Regionalna nestabilnost grozi, da bo porušila razmeroma ugodno geopolitično ravnovesje, ki ga je Izrael užival v zadnjih letih. Egipt in Jordanija sta edina arabske države ki priznavajo državo Izrael, in dolgoletnega zaveznika Izraela v Egiptu, nekdanjega predsednika Hosnija Mubaraka, so že odnesli in zamenjali z islamistično vlado.

Odnosi s preostalim arabskim svetom so bodisi ledeni bodisi odkrito sovražni. Izrael ima malo prijateljev drugje v regiji. Nekoč tesen strateški odnos s Turčijo je razpadel, izraelske oblikovalce politike pa skrbi iranski jedrski program in njegove povezave z islamističnimi skrajneži v Libanonu in Gazi. Prisotnost skupin, povezanih z Al Kaido, med uporniki, ki se borijo proti vladnim enotam v sosednji Siriji, je zadnja točka na varnostnem dnevnem redu.



  • Ali lahko Izrael uniči iranski jedrski program?
  • Izraelsko stališče glede sirskega konflikta
03 od 03

Izraelsko-palestinski konflikt

V zadnji uri sovražnosti militanti izstrelijo rakete iz mesta Gaza, ko izraelska bomba eksplodira na obzorju 21. novembra 2012 na meji Izraela z Gazo. Christopher Furlong/Getty Images

Prihodnost vmirovni procesvideti brezupno, tudi če se bosta strani še naprej pogajali na besedah.



Palestinci so razdeljeni med sekularno gibanje Fatah, ki nadzoruje Zahodni breg, in islamistični Hamas na območju Gaze. Po drugi strani pa izraelsko nezaupanje do svojih arabskih sosed in strah pred naraščajočim Iranom izključujeta kakršne koli večje koncesije Palestincem, kot je razgradnja judovskih naselbin na zasedenih palestinskih ozemljih na Zahodnem bregu ali konec blokade Gaze.

Vse večje razočaranje Izraela nad obeti za mirovni sporazum s Palestinci in širše arabski svet obljublja več judovskih naselij na zasedenih ozemljih in nenehno spopadanje s Hamasom.



  • Konflikt med Hamasom in Izraelom leta 2012: kdo je zmagal?
  • Priznanje Palestine s strani ZN leta 2012: analiza